Župnija Šmartno

Cerkev sv. Martina v Šmartnu

Cerkev sv. Martina v Šmartnu se omenja že v začetku 12. stol. Poznejša gotska cerkev (om. 1296) je bila 1665 temeljito preurejena in barokizirana.

Že pred 1747 je bila skupaj z oltarno opremo ponovno prenovljena. V tridesetih letih 19. stol. je bila porušena in po načrtih Simona Foykarje je bila v letih 1838-41 v bližini zgrajena nova, v poznoklasicističnem slogu zasnovana stavba. Stenske poslikave so delo Mateja Langusa, Štefana Šubica in Matije Bradaške. Oltarno sliko "Čudež sv. Martina" je 1876 naslikal Janez Šubic in je nedvomno njegovo najboljše in najpomembnejše delo. Križev pot Leopolda Layerja je bil 1776 postavljen v stari cerkvi in 1867 v novih pozlačenih okvirjih prestavljen v sedanjo cerkev.

Lokacija

Cerkev sv. Jurija v tacnu

Cerkev sv. Jurija v Tacnu se omenja 1526. Na tem mestu je nekoč stala gotska cerkev s pokopališčem, na kar kaže vhodni obok pod zvonikom. V prvi polovici 17. stol. je bila povečana in barokizirana, o čemer pričata letnica 1640 na zvoniku cerkve in omemba neposvečenega prezbiterija 1653. V sredini ladje je v tleh grobnica njenih dobrotnikov, rocenskih graščakov.

Baročna stavba je bila v sedanji obliki dograjena v drugi polovici 18. stol. Glavni oltar je iz Götzlove delavnice, sliki na stranskih oltarjih pa pripisujemo Valentinu Metzingerju ("Marijina zaroka") in Leopoldu Layerju ("Sv. Jernej").

Lokacija

Cerkev sv. Andreja v Srednjih Gameljnah

Cerkev sv. Andreja v Srednjih Gameljnah se prvič, skupaj s pokopališčem, omenja 1520. Sredi 17. stol. je bila preurejena in 1673 tudi posvečena.

V drugi polovici 18. stol. je bila cerkev povečana za prezbiterij in zakristijo ter dozidana v današnjo obliko. Baročni nastavek glavnega oltarja je poslikal Štefan Šubic. Stenski poslikavi stranskih oltarjev sta delo Franza Kurza pl. Goldensteina (Sv. Job) in Matije Bradaške ("Marija z Detetom") iz 1887. Križev pot iz 1773 je delo Franca Antona Nierenbergerja iz Višnje Gore.

Lokacija

Cerkev sv. Lenarta v Spodnjih Gameljnah

Cerkev sv. Lenarta v Spodnjih Gameljnah se omenja 1526. Sredi 17. stol. je bila preurejena in 1673 tudi posvečena. Cerkev je bila pozneje (om. 1739) še večkrat popravljena in prezidana.

Sedanja cerkev je bila, razen zvonika, na novo pozidana v letih 1875-77. Lesen nastavek glavnega oltarja je bil v baročni tradiciji izdelan 1877 v delavnici Avgusta Götzla v Ljubljani. Ob slavoločni steni sta sliki Miroslava Tomca, desno "Srce Marijino" in levo "Srce Jezusovo". Križev pot, ki je tu od 1878, je sredi 19. stol. naslikal Štefan Šubic in je bil najprej v Stiškem samostanu in pozneje na Kopanju.

Lokacija

Cerkev sv. Križa na Rašici

Cerkev sv. Križa na Rašici se prvič omenja že 1526 in kasneje 1581 v popisu oglejskih cerkva na Kranjskem. Od tedaj je ostala le oblika tlorisa: pravokotna ladja, s triosminsko zaključenim prezbiterijem. Na starih temeljih je bila prezidana konec 17. stol., o čemer priča letnica 1684 na glavnem portalu. Med drugo vojno so jo Nemci 20. septembra 1941 skupaj z vasjo požgali.

Obnovitvena dela so potekala v letih 1968-89. V cerkvi je Praški Jezušček iz 1899, dar baronice Marije Hipolite Lichtenberg-Janežič z gradu Jablje. Znamenit je tudi zvon Jakoba Samasse iz 1778, ki sodi med najlepše ohranjene rokokojske zvonove v Sloveniji.

Lokacija