13. večer (24.3.2020)

Krivo-drevo-(Michigan).jpg
Krivo drevo (Michigan)

Nekoliko bolj zgoden – Bog daj dober večer!

Torek je gospodov dan! Torej, da se prav razumemo: od Gospoda podarjen gospodu. In tako je tudi minil. Prosto. Pri jutranji maši me je nagovoril odlomek iz knjige preroka Elizeja (Ezk 47,1-12). Preroki so v Stari zavezi kar nekajkrat voditelji ljudstva, ki je bodisi v izgnanstvu bodisi trpi, ker ima nesposobne, nemoralne ali tujim bogovom vdane kralje. S prispodobo o naraščajoči vodi, ki teče proti Mrtvemu morju ter poživlja ali ozdravlja vse, kar je mrtvo, želi povedati, da Bog ni pozabil na svoje ljudstvo. Naj bo položaj še tako nemogoč, on je tisti, ki bo pokazal rešitev. On je tisti, ki tepe, pa tudi celi rane. On je edini, pri katerem ni nič nemogoče.

Saj se sliši že malce obrabljeno … Ampak vseeno poglejmo zgodovino Slovencev! Kako je možno, da je ta mali narod obstal sredi vsega divjega divjanja po Evropi? Obstali smo, pa čeprav ni nikoli zmanjkalo enega ali drugega soseda, ki bi nas rad priposestvoval. Če ni šlo drugače, je pa brat nad brata dvignil roko … Če ne gre drugače, se pa med seboj oberemo in razdelimo. Mislite, da je bilo pri Izraelcih pred tremi tisočletji kaj drugače? Mislite, da se taki časi ne morejo ponoviti?

Seveda se lahko! Ampak, mi moramo zaupati Bogu, ki pošilja dež pravičnim in krivičnim. Njegovi načrti so neskončno večji od vsega človeškega in – Bog bodi zahvaljen – so nedoumljivo več od vsake človeške hudobije. Če bomo napredovali v tem spoznanju, nas gotovo ne bo strah prihodnosti.

Včeraj so me klicali s Šlajmerjeve, ker potrebujejo zalogo krvi in dobrodušne krvodajalce. Za tako stvar pa sem vedno, akoravno sem bil zadnjič pri njih na obisku decembra lani. In tako sem se pražnje oblekel, kakor se spodobi za takrat, ko opravljaš dolžnost. Namreč, res sem vesel te milosti, da lahko pomagam bližnjemu z darovanjem krvi. Poskusite, dobro dene! Saj veste, kako pravijo – žlehtna mora ven. In če se malo pohvalim: devetinštiridesetkrat je že šla ven. Pa vseeno upam, da je vsaj malo komu koristila …

Od daleč si zjutraj mahava pod Goro z neko znano osebo, pa pravi, da s priloženimi fotografijami delam samo skomine. Se tej osebi opravičujem za bolečine, saj si želim, da virus že mine. Ne bom več delal skomine, zato pripenjam – spomine!

Bodite zdravi – in lep jutrišnji praznik Oznanjenja Gospodovega! Vseh, še posebej žen in mater se spomnim pri sveti daritvi!

Sebastjan Likar, župnik