9. večer (20.3.2020)

Avstralska-plaža.jpg
Avstralska plaža

Kako ste?

Petkov dan se izteka, pred menoj je še srečanje zakonske skupine Družina in življenje. Na kratko se bomo povezali preko interneta in si podelili naše izkušnje s prvim tednom, odkar se je za vse nas začel pravi post ... Kaj vse nas še čaka?

Dopoldan smo z nekaterimi sodelavkami Karitas pripravili pakete evropske hrane za pomoči potrebne. Nekatere izmed njih so morale ostati doma, čeprav so vedno pripravljene pomagati. Druge so, seveda ustrezno zaščitene, pakete razvozile do vrat prejemnikov. V teh izrednih razmerah si res ne smemo dovoliti, da bi kogar koli izpostavljali nevarnosti okužbe. Zatem sem skočil v Radovljico k staršem in jima pustil nekaj nujnih potrebščin. Ob tem sem si vzel še urico za en hribčec v okolici mojega domačega kraja.

Kaj vse nas še čaka? Kljub trdni veri in močnemu zaupanju moramo biti tudi pripravljeni na vse. Verjetno so pred nami težki tedni, morda meseci. In potem prihaja še težji čas, ko bo nastopila kriza.

Danes smo v berilu poslušali besede preroka Ozeja, ki prenaša Božje svarilo Izraelu, naj se spreobrne, kajti padel je po lastni krivdi (prim. Oz 14,2). Ni treba, da se sprašujemo, zakaj nas je doletela nesreča. To je stvar Božje previdnosti. Taka spraševanja namreč velikokrat vodijo zgolj v obtoževanja preteklosti in ne ponujajo rešitve za prihodnost. Rešitev pa je za nas zaupanje in iskanje pomoči pri Bogu, ki kaznuje, nato pa osreči. Bomo v času zdravja bolj verovali? Bomo romali? Se bomo zahvaljevali za prejete milosti? Bomo gojili družinsko molitev? Ali bomo vzeli post in zatajevanje zares? Se bomo udeležili prošnjih maš in procesij za lepo vreme? Zdravilo za prihodnost mi že imamo, a smo nanj pozabili. Morda je krivda sedanjosti le, da smo bili preveč omamljeni od zakladov tega sveta, premalo pa zavzeti za to, kar je Božje.

Želim vam Božjega blagoslova! Kaj vse nas čaka, On ve. In tudi pošilja, kar je dobro in koristno za nas.

Sebastjan Likar, župnik