8. večer (19.3.2020)

Prvoobhajanci-2020.jpg
Prvoobhajanci 2020

Pozdravljeni!

Z montrealskim župnikom Francem Letonjo CM sva lansko leto ob mojem obisku Quebeca najprej obiskala svetišče sv. Jožefa na enem od gričev v Montrealu, kjer je deloval tudi sv. Andre Bessete, brat iz skupnosti Svetega Križa, ki se je kot preprost, a svetniški vratar v mogočnem svetišču posvetil službi češčenja sv. Jožefa in sprejemanja romarjev. V veličastni baziliki me je najbolj ganila vetrina, kjer je skoraj brez števila bergelj, hodulj in nožnih protez, ki jo jih tam pustili romarji, ko so se zatekli po pomoč v stiski k sv. Jožefu.

Kako se ne bi v stiski zatekali k Jezusovemu redniku, o katerem res ne vemo veliko, a iz nekaj ključnih trenutkov evangelijev izvemo, da je imel pomembno lastnost – pravičnost. Izpolnjevati Božjo voljo pomeni biti pravičen. Ne vedno všečen, ne vedno po merilih družbene skupine, ne čakajoč na izvide in spremembo razmer. Naša pravičnost se najbolj pokaže prav v kritičnih trenutkih. Takrat je potrebno takojšnje ukrepanje, to pomeni prisluhniti Svetemu Duhu, kaj je potrebno v tistem trenutku storiti, da bo najbolje za vse. Vemo, da to ni vedno lahko, in da tudi zgrešimo. A slediti Božjemu načrtu pomeni tudi zaupati, da je tako najbolj prav, in da naša trenutna stiska morda še ne kaže prihodnje slave.

Praznik je minil tako, kakor v zadnjem času minevajo vsi. Daroval sem obe maši, ob 9.00 in ob 18.00, in po obeh pred Najsvetejšim zmolil litanije na čast sv. Jožefa ter podelil blagoslov vsej župniji. Ker sem tudi danes imel vmes na voljo konkreten čas za pripravo kosila, sem se prvič lotil prave goveje juhe. Prav ponosno sem jo kuhal, vmes hodil na delo v pisarno in skrbel, da je vrela tako kot se spodobi. Prav bistra ni bila, ampak na samohvalo, ki sem jo izrekal pred župljanom M., s katerim sva se srečala, je le-ta odgovoril: »Saj tudi župnik ni prav bister!« Razumi, kdor more. Jaz ne.J

Danes bi naši prvoobhajanci morali prvič prejeti zakrament svete spovedi. Kljub temu, da smo se v zadnjem času intenzivno pripravljali na prejem zakramenta Božjega usmiljenja, nam to ni dano. Zaupamo! Bo dano! Ker bi se pri večerni maši naši tretješolci tudi predstavili župniji, pripenjam poskusno slikoizpred treh tednov. Res na njej manjkajo Lenart, Marko, Katarina in Lucija. A vseeno vse župljane prosim, da že v tem trenutku postanejo njihovi duhovni botri, in jih z molitvijo izročajo Jezusu, ki ga bodo, tako upamo, čimprej prejeli!

Blagoslova!

Sv. Jožef, steber družin, tolažnik nesrečnih in upanje bolnikov – PROSI ZA NAS!

Sebastjan Likar, župnik